UVOD
Slovensko društvo za kakovost mleka in zdravje vimena je v sodelovanju z Animalis, d.o.o, in Mlekarno Celeia septembra opravilo raziskavo bazenskih vzorcev kmetij s PCR analizo glede prisotnosti povzročiteljev mastitisa v Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih naključnih 87 slovenskih kmetij (3 % slovenskih čred v kontroli) in 5058 krav (5 % krav v kontroli).
Glede zastopanosti po regijah je prevladovala Savinjska regija, vključene pa so bile tudi druge regije, s čimer smo dobili dober vpogled v stanje po celotni Sloveniji (graf 1). V analizi so prevladovale srednje do velike kmetije, največ je bilo kmetij z 21 do 50 krav (graf 2). Med 87 testiranimi kmetijami jih 27% uporablja mlekovod, 32 % molznega robota in 41 % molzišče.

Za PCR analizo se je uporabil PathoProof Mastitis Complete-16 Kit, ki zajema 15 povzročiteljev in beta laktamazni gen.

REZULTATI ANALIZE

Na skoraj 80 % kmetij sta bila prisotna povzročitelja Streptococcus uberis in Streptococcus dysgalactiae. To še ne pomeni, da povsod povzročata velike težave, vendar sta gotovo tudi najpogostejša povzročitelja kliničnega mastitisa. Bakteriji se lahko obnašata kot okoljska ali nalezljiva povzročitelja, odvisno od seva, kar je pomembno za razumevanje pri izboru ukrepov.
Bakterijo Staphylococcus aureus smo našli v 59 % kmetijah, kar je zelo visok procent ( pozitiven PCR rezultat pomeni, da je bakterija prisotna; lahko je okužena le ena žival, lahko večina). Na Staph. aureusa je bilo pozitivnih 65 % kmetij, ki uporabljajo mlekovod in 68 % kmetij, ki uporabljajo molznega robota. Očitno molzna rutina na številnih kmetijah z mlekovodom ni najboljša, kar omogoča širjenje Staph. aureusa. Bolj zaskrbljujoč je rezultat pozitivnih čred na robotu! Robotska molža ima številne prednosti a tudi nekaj slabosti, ki nam otežujejo uspešen boj z nalezljivimi povzročitelji mastitisa kot je Staph. aureus in sicer uporaba ene molzne enote za vse krave, nemogoče je določiti zaporedje molže in ločiti pozitivne živali od negativnih, razkuževanje pred in po molži je zelo odvisno od pravih nastavitev in pravilne uporabe razkužil, jemanje sterilnih vzorcev mleka pa je na kmetijah z robotom težje.
Rejcem smo ob jemanju bazenskega vzorca za PCR analizo postavili tudi nekaj vprašanj. Eno izmed njih je bilo ali poznajo status kmetije glede prisotnosti Staph. aureusa. Odgovorili so lahko, da mislijo, da so pozitivni, negativni ali da statusa ne poznajo. Od 87 vzorcev je bilo 51 vzorcev pozitivnih na to bakterijo. Odgovori kmetov pa so bili naslednji:
– 14 jih je odgovorilo, da so negativni. PCR test je pokazal, da je od teh bilo 7 res negativnih, 7 pa pozitivnih,
– 18 jih je odgovorilo, da so pozitivni, od teh jih je bilo 9 pozitivnih in 9 negativnih,
– 55 jih je odgovorilo, da ne poznajo statusa kmetije. Od teh je bilo 35 pozitivnih, 20 negativnih.
Iz odgovorov in dejanskih rezultatov analiz lahko zaključimo, da zelo malo kmetov pozna status kmetije glede prisotnosti Staphylococcusa aureusa. To je zelo slabo, saj dokler ne vemo, da ga imamo, ne ukrepamo in bakterija se med kravami, zlasti med molžo, širi.

V 3 čredah smo našli Mycoplasmo, ki jo s standardno bakteriologijo ne najdemo, PCR pa je dobra metoda za diagnostiko te bakterije. Mycoplasma je zelo nalezljiv povzročitelj. Priporoča se določitev pozitivnih živali (najprej vzamemo skupne vzorce po skupinah živali, ki jih razdelimo po somatiki in nato znotraj pozitivnih skupin najdemo posamezne okužene krave) in njihova izločitev.

Bakterijo Escherichio coli smo našli v vzorcih 25 % kmetij, vendar se pri PCR pozitivnem rezultatu na to bakterijo vedno postavlja vprašanje možnosti kontaminacije vzorca iz okolja.

Na nobeni od kmetij pa nismo našli Streptococcusa agalactiae, povzročitelja kužne presušitve. Še vedno je glede te bakterije pomembna pozornost predvsem pri nakupu novih živali. Ko smo rejce vprašali ali poznajo status svoje črede glede prisotnosti Str. agalactiae jih je 82 % odgovorilo, da statusa ne poznajo, 14 % jih misli, da so negativni 3 % pa da so pozitivni. Odgovori kažejo, da tako kot pri Staph. aureusu zelo malo kmetov pozna status svoje kmetije.

ZAKLJUČKI

1.) Bakterija Streptococcus uberis je izredno razširjena in postaja najpogostejši povzročitelj mastitisa pri kravah.
2.) Rezultati analize so nam pokazali, da je Staphylococcus aureus zelo razširjen povzročitelj v Sloveniji, saj je bila vsaka druga vzorčena kmetija pozitivna. Kmetje zelo slabo poznajo stanje svoje črede glede tega povzročitelja, prav tako pa predstavlja problematiko predvsem na kmetijah z molznih robotom, zlasti zaradi možnosti hitrejšega prenosa. Vsem, ki načrtujejo nakup robota svetujemo, da se pred nakupom znebijo nalezljivih povzročiteljev v čredi.
Pri pozitivnih kmetijah predlagamo naslednje ukrepe: vzorčenje posameznih živali in izločitev pozitivnih živali, delo na preprečevanju prenosa in sicer razkuževanje po molži, razkuževanje molznih enot med kravami, primerna molzna rutina (ena brisačka za eno kravo, uporaba rokavic), uporaba cepiv (Startvac), ki zmanjšajo izločanje povzročitelja iz vimena in s tem prenos, presuševanje vseh krav z antibiotikom in čepkom (negativni status je eden izmed pogojev, ki ga mora kmetija izpolnjevati pred prehodom na selektivno presuševanje krav). Pomembno je spremljanje pozitivnih kmetij in ponovitev PCR analize po opravljenih ukrepih.
3.) Vse bolj moramo razmišljati tudi o možnosti okužbe s povzročitelji na katere včasih nismo pomislili kot je na primer Mycoplasma in o pravilni izbiri diagnostike (za Mycoplasmo se priporoča PCR analiza, saj jo s klasično bakteriologijo ne zaznamo).
4.) Kmetije so si med sabo zelo različne, na nekaterih smo našli 8 ali celo 9 povzročiteljev, medtem ko so bile na nekaterih prisotne le posamezne bakterije. PCR rezultat je potrebno vedno interpretirati skupaj s stanjem na kmetiji.