V letu 2021 je bilo v kontroli prireje mleka 3007 kmetij z 78.134 molznicami kar je predstavljalo 80 % vseh molznic v Sloveniji. V primerjavi s preteklimi leti opažamo koncentracijo čred in opuščanje kmetovanja na malih kmetijskih gospodarstvih. Število živali v kontroli prireje se tako v zadnjih letih ni bistveno spremenilo.
Mlečnost krav se vztrajno povečuje in prav tako tudi vsebnosti. Manj pa smo zadovoljni s stanjem na področju zdravstvenega stanja mlečne žleze krav. Po podatkih vidimo, da smo od želenega stanja še vedno daleč in bo na tem področju potrebno marsikaj postoriti. Tehtano povprečje števila somatskih celic (ŠSC) po letih je pri prvesnicah nad 200.000/ml mleka kar je več kot je zastavljen cilj med 50.000 in 100.000 SC/ml mleka. Od leta 2009 do 2015 se je zdravje mlečne žleze prvesnic celo izboljševalo in je bilo v letih 2014-2015 zabeleženo najnižje ŠSC. Sledilo je obdobje povečevanja SC, ki je bilo z letom 2021 prekinjeno in podobnim iz let 2014-2015. Na poslabšanje rezultatov vpliva več dejavnikov, ki delujejo hkrati, zato je njihov vpliv težko ovrednotiti. Med bolj vplivnimi dejavniki so tudi klimatske spremembe, ki so v zadnjih letih vedno bolj izrazite. Nanje kažejo odkloni letne povprečne temperature zraka od tridestletnega povprečja iz obdobja 1981-2010. Odkloni so prikazani na silhuetah Slovenije za vsako leto posebej. Intenziteta barve na barvni lestvici kaže odstopanja od tega povprečja. Sosledno tem odklonom sledi tudi gibanje ŠSC.
Povečanje temperature zraka vpliva na mikroklimo v hlevih, ki je pogoena tudi od njihove ventilacije in bivanjskih pogojev. Visoka temperatura in vlaga sta povezana s slabšim higienskim stanjem v govejih hlevih, povečanju števila mrčesa in namnoževanje okoljskih patogenih povzročiteljev. Vse skupaj se odrazi v slabšem zdravstvenem stanju živali, kot indikator pa na to pogosto kaže tudi povečanje ŠSC.
Pri pregledu stanja smo primerjali gibanje ŠSC po letih v čredah, ki oddajajo mleko v mlekarno Celeia. Opažamo, da je ŠSC teh kmetij v povprečju nižje od slovenskega povprečja. Verjetno je za dober rezultat lahko razlog v dobrem sodelovanju med mlekarno in rejci ter izobraževanje. Začetki aktivnega sodelovanja med mlekarno in Kmetijskim inštitutom Slovenije se je začelo že leta 2011, ko smo skupaj vzpostavili informacijsko podporo na področju spremljanja gibanja ŠSC. Pri tem smo rejcem omogočili bolj ažurno spremljanje analitskih podatkov analiz bazenskih vzorcev in povezavo teh podatov s podatki kontrole mlečnosti. Pozitiven vpliv se kaže tudi v razmeroma nizkem ŠSC oddanega mleka v mlekarno, saj rejci lahko sočasno spremljajo poleg teh podatkov tudi selekcijske podatke. Delež kmetij, ki oddajajo mleko v mlekarno Celeia in so hkrati tudi v kontroli prireje mleka je razmeroma majhen (61,4 %). Čeprav ti oddajo mleko od 73,9 % krav od katerih se to mleko namolze, je pomembno da prednosti vključenosti v sistem kontrole prepoznajo tudi tisti rejci, ki ta trenutek v to niso vključeni.
Analiza vzorcev mleka pri kontrolah mlečnosti za zadnjih 5 let sicer kaže trend izboljšanja zdravja mlečne žleze pri prvesnicah, a je ta majhen. Prikaz vrednosti je podan v spodnjem pregledu najprej vzorcev vseh prvesnic, nato pa še za prve 100 dni po telitvi. Prva tabela kaže splošno stanje prvesnic v celotnem obdboju trajanja laktacije po povprečju ŠSC ob kontrolah, druga pa kaže na stanje v začetnem obdobju laktacije. Poleg predstavitve porazdelitve vzorcev v razrede smo napravili še porazdelitev istih vzorcev v skupini pod 151.000 SC in nad 150.000 SC. To mejo smo postavili kot najverjetnejšo ločnico med zdravim in obolelim vimenom. Vidimo, da je 72,7 % vzorcev prvesnic bilo pod 151.000 SC in 77,9 % vzorcev prvesnic do 100-ega dneva po telitvi. Kar 22,1 % vzorcev je bilo z več kot 150.000 SC, kar kaže na težave v vzreji telic in zgodnjem obdobju po telitvi.
Še bolj zgovoren je naslednji prikaz, kjer smo spremljali gibanje vzorcev prve kontrole izvedene v obdobju od 10 do 42 dni po telivi pri pragu ŠSC 150.000 SC. Število teh analiz je bistveno manjše, ker so pogoji izbora strožji. Samo izboljšanje zdravstvenega stanja je po odstotkih primerljiv prejšnjemu pogledu, vendar pa kaže na to, da je bilo samo 19,9 % kmetij, ki so imele v posameznem letu pod 11 % problematičnih prvesnic z več kot 150.000 SC. Pri tem pregledu velja omeniti, da smo v pregled vzeli samo tiste kmetije, ki so imele v posameznih letih 10 ali več prvesnic.
Največ kmetij ima v hlevih med 11 in 20 molznic, kar kaže na relativno majhne črede. Velikost črede igra pomembno vlogo pri ŠSC ne glede na pasmo. Večje črede imajo v povprečju manj težav s SC saj je na teh gospodarstvih več znanja in ekonomskega interesa za prirejo več mleka boljše kakovosti. Ob pregledu grafikona opazimo, da se glede ŠSC molznice različnih pasem med seboj razlikujejo. Mlečno intenzivne pasme so glede potreb po ustrezni oskrbi bolj zahtevne in tudi bolj občuljive kot manj intenzivne pasme.
Podobna zakonitost se pokaže tudi pri prvesnicah, kar je lepo razvidno iz naslednjega stolpičnega grafikona. Z izjemo črno-bele pasme je ŠSC prvesnic ostalih pasem z mlečnostjo nad 8.000 kg mleka v standardni laktaciji v povprečju pod 200.000 SC/ml mleka. Rezultati analize kažejo, da lahko priredimo mleko z majhno vsebnostjo SC tudi pri visokoproizvodnih prvesnicah.
Nadaljnji pregled podatkov, ki smo ga opravili za obdobje zadnjih 5 let je pokazal, da največji delež variabilnosti pojasnimo z zaporedno laktacijo, regresijo na količino mleka na kontrolni dan in števila dni po telitvi. Ostali dejavniki so sicer značilni, vendar je njihov vpliv manjši.
Poleg analiz, ki jih opravljamo skoraj vsako leto in kažejo na določene težave na področju zdravja mlečne žleze molznic, imajo rejci na voljo poglobljen vpogled na stanje gibanja somatskih celic na njihovih kmetijah preko spletnega portala https://www.GOVEDO.si.